VITAMIN D3 Krka

ZAKAJ STROKOVNJAKI BOLJ ZAUPAJO ZDRAVILU KOT PREHRANSKEMU DOPOLNILU?

Vitamini in minerali so pomembni za normalno delovanje našega organizma. Posebno mesto ima vitamin D, saj je dokazano, da prispeva k delovanju imunskega sistema. V skladu z novimi spoznanji o pomembnosti nadomeščanja tega vitamina pri okužbah dihal je trg dobesedno preplavljen z obilico najrazličnejših izdelkov, ki vsebujejo vitamin D. Pomembno pa je, da izberemo izdelek, ki mu zaupamo in je kakovosten, varen in učinkovit.

Ali bomo zboleli in kako hudo bomo zboleli, je v veliki meri odvisno od obrambnega sistema našega telesa. Imunski sistem je nepogrešljiv ščit z dobro organiziranim sistemom celic, ki prepozna najrazličnejše tujke in jih uniči. Našo odpornost slabijo predvsem vsakodnevni stres, ki ga povzroča neznana in negotova situacija, premalo spanca, enolična prehrana, premalo telesne dejavnosti in preutrujenost. Zaradi vsega tega lahko postanemo bolj dovzetni za okužbe.

Vitamin D prispeva k delovanju imunskega sistema

Že dolgo je znano, da ima vitamin D ključno vlogo pri ohranjanju našega zdravja. Vse več je dokazov, da pomembno vpliva tudi na delovanje imunskega sistema. To je zelo dragoceno predvsem v obdobju okužb dihal in covida-19, saj ugotavljajo, da ta vitamin olajša potek zdravljenja.

Strokovnjaki večini slovenskega prebivalstva svetujejo nadomeščanje vitamina D

V nacionalni raziskavi Nutrihealth (1), opravljeni na reprezentativnem vzorcu zdravih Slovencev, je bilo dokazano, da ga v jesensko-zimskem obdobju primanjkuje približno 80 % odraslih Slovencev, pri 40 % gre celo za hudo pomanjkanje, kar je skrb vzbujajoča informacija.

»Nadomeščanje vitamina D dokazano zmanjša pojavnost akutnih okužb dihal, na primer gripe in drugih viroz v zimskem času, najbolj pri tistih, ki so imeli znatno pomanjkanje vitamina D. V času zadnje pandemije so opazovali hujši potek covida-19 pri bolnikih, ki so imeli pomanjkanje vitamina D,« poudarja endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.

Kakovost izdelka je ključna za naše zdravje

Na trgu je veliko izdelkov v najrazličnejših farmacevtskih oblikah, od kapljic in pršil do kapsul in tablet, lahko gre za prehranska dopolnila, zdravila brez recepta in zdravila na recept. Na voljo so v lekarnah, specializiranih prodajalnah, supermarketih, drogerijah in tudi na spletu. Ponudba je res raznolika, zato moramo biti pri nakupu še posebej kritični in racionalni. Mag. Nina Pisk, mag. farm., specialistka klinične farmacije, iz Gorenjskih lekarn svetuje: »Pomembno je vedeti, da niso vsi izdelki v obliki tablet, kapsul, sirupov registrirani kot zdravila. /…/ Kupci naj skušajo biti pri nakupu čim bolj kritični in racionalni. Dobro naj preberejo deklaracijo na izdelku. /.../ Če so v dvomu, naj se posvetujejo s svojim zdravnikom ali s farmacevtom.«

Zakaj bolj zaupati zdravilu kot prehranskemu dopolnilu?

Mag. Pisk razlaga, da so »zdravila namenjena zdravljenju in preprečevanju bolezni in bolezenskih stanj. /…/ Samo pri njih pristojni državni organi preverijo kakovost, varnost in učinkovitost, preden se smejo tržiti. Zdravila so izdelana v skladu z dobro proizvodno prakso, ki velja za farmacevtsko industrijo in je pod ustreznim inšpekcijskim nadzorom. Poleg tega imajo vedno priložena navodila za uporabo.«

Pomembno je, da količina vitamina D v izdelku ustreza navedbi na embalaži

Status zdravila na recept oziroma brez recepta za potrošnika pomeni dodano vrednost, ker kakovost, varnost in učinkovitost teh zdravil redno spremljajo in preverjajo neodvisne inštitucije. Vsaka farmacevtska oblika (npr. tableta, kapsula) vsebuje ponovljivo količino zdravilne učinkovine, ki je kontrolirana pri vsaki seriji izdelka. To pomeni, da z zaužitjem vsake tablete ali kapsule zagotovo dobimo ustrezno količino učinkovine oziroma količino, ki je navedena na embalaži.

Prehranska dopolnila so vrsta živil, ki so namenjena za dopolnjevanje običajne prehrane zdravih ljudi

»Kot že samo ime pove, gre pri prehranskih dopolnilih za izdelke, katerih namen je dopolnjevati običajno prehrano in ne zdraviti ali preprečevati bolezni in bolezenskih stanj. /…/ Tako EU kot slovenska zakonodaja ne predpisujeta, da morajo neodvisni državni organi preverjati dejansko sestavo prehranskega dopolnila,« pojasnjuje mag. Pisk. Svetuje nakup registriranih zdravil in nakup v lekarni. »V lekarni kupec dobi dodatne informacije glede morebitnega tveganja, pa tudi prehranska dopolnila so predstavljena bolj objektivno, brez pretiravanja.«

Na trgu je veliko izdelkov z vitaminom D, VITAMIN D3 Krka pa je edini na voljo kot zdravilo brez recepta.

VITAMIN D3 Krka je registriran kot zdravilo brez recepta, za katero je bilo v postopku pridobivanja dovoljenja za promet dokazano, da je kakovostno, varno in učinkovito.

Preprečuje pomanjkanje vitamina D pri odraslih, mladostnikih in otrocih, starejših od 6 let. Na voljo je v obliki tablet, ki vsebujejo 1000 i. e. (25 µg) holekalciferola (vitamina D₃). Pomembna prednost zdravila je visoka stabilnost, saj je učinkovina izjemno občutljiva za zunanje dejavnike, zlasti za svetlobo, vlago in kisik.

Visoko stabilnost izdelka zagotavljajo:

• stabilizirana oblika vitamina D₃,
• prilagojen tehnološki postopek,
• visokokakovostni aluminijasti pretisni omoti.

Jemanje zdravila VITAMIN D3 Krka je enostavno, tableta je prijetnega, nevtralnega okusa. Zdravilo ne vsebuje konzervansov, barvil, arom in glutena ter je primerno tudi za vegetarijance. V pakiranju je 30 oziroma 60 tablet.

1. Hribar M, Hristov H, Gregorič M, et al. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients. 2020;12(6):1838. Published 2020 Jun 19. doi:10.3390/nu12061838

VITAMIN D IN COVID-19

Intervju: asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog

V obdobjih virusnih okužb dihal, zlasti med pandemijo covida-19, strokovna javnost veliko časa namenja mehanizmom za krepitev imunskega sistema. Da je to zelo pomembno, smo opozarjali že od začetka epidemije pri nas. V začetku novembra so bila objavljena priporočila za nadomeščanje vitamina D3 v obdobju pandemije covida-19 in v obdobjih okužb dihal. (Za to se zahvaljujem sodelavcem prof. Pfeiferjevi, prof. Ihanu in prof. Pravstu).

Vemo, da za viruse obstajajo le redka specifična zdravila in da z večino virusnih okužb opravi imunski sistem sam. Spomladi sem napisal 10 korakov v boju proti covidu-19. V 7. koraku je bila krepitev imunskega sistema z mikroelementi, v prvi vrsti z vitaminom D3, vitaminom C, cinkom in selenom. To niso čudežna zdravila, ampak močni imunomodulatorji – snovi, ki ugodno vplivajo na imunski sistem in povečujejo njegovo učinkovitost. Največ študij vpliva na imunski sistem je narejenih prav za vitamin D3. Že iz obdobja pred pandemijo obstajajo številne dvojno slepe randomizirane študije in metaanalize, ki potrjujejo pozitivne učinke vitamina D – zmanjša se pojavnost virusnih okužb dihal ali skrajša čas okužbe ali pa se zmanjšajo in ublažijo njihove posledice.

Prva točka priporočil se nanaša na zdrave odrasle ljudi, ki so poleti lahko izpostavljeni soncu. Tem svetujemo nadomeščanje vitamina D3 od oktobra do konca aprila, in sicer jemanje od 800 do 2000 IE na dan. Za zelo ogrožene posameznike (kronični bolniki, zdravstveni delavci, zelo tvegani stiki in svojci obolelih zaradi covida-19) svetujemo preventivni odmerek od 1000 do 2000 IE na dan.

Bolnikom s pozitivnim brisom na virus SARS-CoV-2 svetujemo 14.000 IE na dan 4 dni, nato jemanje tega odmerka 1-krat na teden. Pri tistih, ki potrebujejo hospitalizacijo, pa svetujemo določitev 25(OH)D3 in nato prilagoditev odmerka, enako tudi pri tistih, ki se jim stanje poslabšuje in potrebujejo zdravljenje v enoti intenzivne terapije.

Zakaj je za prebivalce Slovenije še posebej pomembno, da vitamin D₃ nadomeščamo jeseni in pozimi?

V jesenskem, zimskem in zgodnjepomladanskem času je obdobje virusnih okužb, zlasti okužb dihal. Vzroki so večplastni. Nosni virusi ljubijo mrzlo okolje. Študije so pokazale, da je replikacija nosnih virusov pospešena v okolju, ki je 2 °C hladnejše od telesne temperature. Idealno okolje za replikacijo virusa predstavlja nos, ki je v mrzlem okolju hladnejši od telesa. Imunski sistem je ob vazokonstrikciji, kot rečemo skrčenju žilja, manj uspešen in odstranjevanje virusa je moteno. Poleti sonce tistim, ki so UVB-žarkom izpostavljeni 15 minut na dan od 11. do 16. ure, omogoča nastanek vitamina D3 v koži. Jeseni, pozimi in spomladi pa je kot sončnih žarkov takšen, da gredo skozi debelejše plasti stratosfere, zaradi česar UVB-žarki do nas sploh ne pridejo. V teh letnih časih je zato izredno veliko pomanjkanje vitamina D. Vitamin D je pomemben imunomodulator in vpliva tako na prirojeno kot na pridobljeno imunost. Zato poleti pri nas ni pomembnih virusnih okužb, na južni polobli pa v istem času potekajo različne epidemije, od gripe naprej. Zdravilen učinek zdrave izpostavljenosti soncu poznamo že iz Hipokratovih časov.

Kako vitamin D ščiti naš imunski sistem?

Vitamin D ima ogromno mehanizmov v imunskem sistemu, kar potrjujejo številne študije. Vpliva tako na prirojeno kot na pridobljeno imunost.

Ena od najpomembnejših vlog v prirojeni imunosti je vpliv na makrofage, to je na celice, ki požirajo mikroorganizme. Vitamin D ima vlogo tipke za vklop. Je jedrni faktor za prepisovanje genov za tvorbo naravnih protimikrobnih učinkovin, kot sta katelicidin in betadefenzin, s katerimi lahko makrofagi uničijo bakterije in viruse. Pri pridobljenem imunskem sistemu pa vitamin D ublaži imunski odziv, tako da ni preburen. Ena od njegovih najpomembnejših nalog je ublažitev citokinskega viharja, ki je prav pri covidu-19 tako usoden. Poleg tega je vitamin D pomemben pri obnovi alveolarnih celic.

Številne raziskave dokazujejo pozitiven učinek nadomeščanja vitamina D pri bolnikih s covidom-19. Kateri učinek bi še posebej izpostavili?

Med pandemijo covida-19 je bilo objavljenih več kot 45 izvirnih člankov, povezanih s študijami. Nekaj je ekoloških študij, ki potrjujejo vzročno povezanost med geografsko lego dežel, UVB-žarki ter obolevnostjo in smrtnostjo njihovih prebivalcev zaradi covida-19 v povezavi s serumskimi nivoji vitamina D. Ogromno je retrospektivnih opazovalnih študij. Ameriška študija na več kot 190.000 preiskovancih je dokazala, da je pri posameznikih z normalnimi nivoji vitamina D manjše tveganje za okužbo z virusom SARS-Cov-2. Številne opazovalne študije so pokazale, da je pri posameznikih s covidom-19, ki so imeli ob sprejemu v bolnišnico pomanjkanje vitamina D, večje tveganje, da bo potrebno zdravljenje v enoti intenzivne terapije, večja je tudi smrtnost.

Pomembni so izsledki prve interventne randomizirane španske študije, ki je na 76 bolnikih s pljučnico zaradi covida-19 dokazala, da dodajanje vitamina D močno zmanjša tveganje za zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Izmed 50 bolnikov, ki so prejeli vitamin D, je le eden potreboval intenzivno zdravljenje in vsi so preživeli. Izmed 26 bolnikov, ki vitamina D niso prejeli, je intenzivno zdravljenje potrebovala polovica in dva sta umrla.

Pri katerih skupinah obstaja tveganje za pomanjkanje vitamina D, zaradi česar bi bilo nujno nadomeščanje vitamina D, sploh v obdobju povečanega števila virusnih okužb dihal?

Skupine z večjim tveganjem za hujše posledice okužb dihal in tudi covida-19 močno sovpadajo s skupinami z večjim tveganjem za pomanjkanje vitamina D. To so starostniki, oskrbovanci domov starejših občanov, osebe s čezmerno telesno težo, kronični bolniki, bolniki z zvišanim krvnim tlakom, sladkorni bolniki, rakavi bolniki, nosečnice, temnopolti in drugi.

asist. Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog

Ljubljana, 9. 11. 2020

Z VITAMINOM D PROTI OKUŽBAM DIHAL, TUDI PROTI COVIDU-19

Vitamini in minerali so pomembni za normalno delovanje našega organizma. V letošnjem letu je še posebej v ospredju vitamin D, saj je dokazano, da so s pomanjkanjem tega vitamina povezane številne bolezni.

V zadnjem času je izpostavljen tudi njegov vpliv na delovanje našega imunskega sistema. To je zlasti pomembno v obdobju okužb dihal in covida-19, saj ugotavljajo, da ima pomembno vlogo pri njihovem zdravljenju.

Kar 80 % Slovencev primanjkuje vitamina D

Kljub zavedanju o pomembnosti vitamina D je večina ljudi še vedno prepričana, da ga dovolj dobi s soncem in hrano. Vendar to ne drži. Pomanjkanje tega vitamina in nezadostna preskrbljenost z njim sta globalni zdravstveni problem. Na njegovo nastajanje v koži vpliva več dejavnikov. Žal ni nobenega zagotovila, da se ga ob vsakodnevnem izpostavljanju soncu tvori dovolj za normalno delovanje organizma.

Strokovnjaki večini slovenskega prebivalstva svetujejo nadomeščanje vitamina D. V nedavni nacionalni raziskavi Nutrihealth (1), opravljeni na reprezentativnem vzorcu zdravih Slovencev, je bilo namreč dokazano, da ga v jesensko-zimskem obdobju primanjkuje približno 80 % odraslih Slovencev, pri 40 % gre celo za hudo pomanjkanje, kar je skrb vzbujajoča informacija.

Z nadomeščanjem vitamina D v boj proti okužbam dihal in proti covidu-19

V sedanjem obdobju je nadomeščanje vitamina D še posebno pomembno, saj so opazili, da je njegovo pomanjkanje povezano z večjim tveganjem za pojav okužb dihal, tudi covida-19.

Zato so bila pred kratkim pripravljena Priporočila za nadomeščanje vitamina D₃ v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje vitamina D₃ pri posameznikih s covidom-19 (2).

Endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, ki je imela pomembno vlogo pri pripravi teh priporočil, pravi, da »nadomeščanje vitamina D dokazano zmanjša tudi pojavnost akutnih okužb dihal, na primer gripe in drugih viroz v zimskem času, najbolj pri tistih, ki so imeli znatno pomanjkanje vitamina D. V času zadnje pandemije so opazovali hujši potek covida-19 pri bolnikih, ki so imeli pomanjkanje vitamina D.« 

Priporočila za nadomeščanje vitamina D₃ v obdobjih okužb dihal in za nadomeščanje vitamina D₃ pri posameznikih s covidom-19

Priporočila je pripravila delovna skupina za pripravo slovenskih smernic za zagotavljanje preskrbljenosti z vitaminom D, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pri izbiri pravega izdelka bodimo kritični in racionalni

Vitamin D je torej nepogrešljiv za naše zdravje in imunski sistem, saj pomaga pri preprečevanju in zdravljenju okužb dihal. Na trgu je veliko izdelkov v najrazličnejših farmacevtskih oblikah, od kapljic in pršil do kapsul in tablet, na voljo so kot prehranska dopolnila, zdravila na recept in brez recepta. Ravno zato moramo biti pri nakupu kritični in racionalni, kar svetuje tudi mag. Nina Pisk, mag. farm., specialistka klinične farmacije, iz Gorenjskih lekarn: »Pomembno je vedeti, da niso vsi izdelki v obliki tablet, kapsul, sirupov ... zdravila. /…/ Zdravila so izdelana v skladu z dobro proizvodno prakso, ki velja za farmacevtsko industrijo in je pod ustreznim nadzorom kakovosti in vsebnosti zdravilnih učinkovin. Poleg tega imajo v navodilu za uporabo in na ovojnini verodostojne informacije o učinkovitosti in opozorilih. /…/ Svetujem kupovanje registriranih zdravil in nakup izdelkov v lekarni.«

Viri
1. Hribar M, Hristov H, Gregorič M, et al. Nutrihealth Study: Seasonal Variation in Vitamin D Status Among the Slovenian Adult and Elderly Population. Nutrients. 2020;12(6):1838. Published 2020 Jun 19. doi:10.3390/nu12061838.
2. Ihan A, Pfeifer M, Pravst I, Siuka D. Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s COVID-19. Dostopno preko https://endodiab.si/2020/11/02/priporocila-za-nadomescanje-vitamina-d3/ (9. 11. 2020).

Imejte sonce vedno na svoji strani, poskrbite za dovolj vitamina D

Vitamin D ali sončni vitamin je edini vitamin, ki ga telo lahko proizvede samo (endogena sinteza), saj se pod vplivom sončnih žarkov tvori v koži. V našem telesu deluje kot hormon, ki ima receptorje v skoraj vseh celicah človeškega telesa in spodbuja prepisovanje več kot 200 različnih genov. Vpliva na številne življenjsko pomembne funkcije: ureja presnovo kalcija in fosforja, omogoča mineralizacijo kosti ter izboljšuje naravno odpornost. Zato je vse življenje nepogrešljiv za razvoj ter obnavljanje kosti in zob in za boljše delovanje imunskega sistema.

Poskrbite za zadostno izpostavljenost soncu, a ne pretiravajte

Spomladi in poleti je glavni vir vitamina D izpostavljenost soncu. »Vitamin D se tvori v koži pod vplivom UV-žarkov B. Sončna svetloba je z UVB-žarki bogata, kadar skozi atmosfero potuje čim bolj navpično, pri nas od aprila do septembra med 10. in 16. uro. Zadostuje, da kožo vsak dan za 10 do 15 minut izpostavimo soncu, seveda brez zaščitne kreme za sončenje,« pojasnjuje prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., predsednica Združenja endokrinologov Slovenije pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Presežna količina vitamina D, ki nastane s sončenjem, ostaja v telesu (v krvi, v maščobnem tkivu). »Čez poletje lahko pridelamo precej vitamina D, če smo zunaj ob navedenem času. Zaloge trajajo nekaj tednov do dva meseca, potem poidejo. Zato imamo pozimi in zgodaj spomladi najnižje ravni vitamina D. /…/ Pozimi in spomladi, pa tudi poleti in jeseni, če nismo izrecno veliko na soncu v ustreznem času, je vitamin D dobro nadomeščati,« izpostavlja prof. dr. Pfeiferjeva.

Pomanjkanje vitamina D je postalo globalni zdravstveni problem

Zaradi sodobnega načina življenja zunaj ne preživimo dovolj časa, da bi ujeli zadostne količine sončnih žarkov za endogeno sintezo vitamina D. Zato so zlasti jeseni in pozimi z njim nezadostno preskrbljeni kar štirje od petih prebivalcev Slovenije. Na to opozarja tudi prof. dr. Pfeiferjeva: »Pomanjkanje vitamina D je pogosto pri ljudeh, ki se pretežno zadržujejo v zaprtih prostorih, pri tistih, ki cele dneve presedijo za računalnikom ali so v službi in se ne rekreirajo na prostem, pri majhnih otrocih, najstnikih, nosečnicah, pri starejših ljudeh, ker njihova koža slabše tvori vitamin D, pri debelih, ker se vitamin D skladišči v maščobnem tkivu, pri bolnikih z določenimi boleznimi (prebavil, ledvic, jeter idr.) in pri tistih, ki jemljejo določena zdravila (proti epilepsiji, glukokortikoide).«

Sončni vitamin je nepogrešljiv za kosti in imunski sistem

Nekatere raziskave kažejo, da ljudje z zadostnimi količinami vitamina D redkeje zbolevajo za sladkorno boleznijo, rakavimi, srčno-žilnimi in avtoimunskimi boleznimi. Vitamin D poveča tudi odpornost proti virusnim okužbam dihal, če pa že zbolimo, bolezen poteka v blažji obliki. »Nadomeščanje vitamina D dokazano zmanjša tudi pojavnost akutnih okužb dihal, na primer gripe in drugih viroz v zimskem času, najbolj pri tistih, ki so imeli znatno pomanjkanje vitamina D. V času zadnje pandemije so opazovali hujši potek covida-19 pri bolnikih, ki so imeli pomanjkanje vitamina D. Rezultatov raziskav, ki bi dokazale, da nadomeščanje vitamina D zmanjša nevarnost okužbe s SARS-CoV-2 in omili potek covida-19, še nimamo. Je pa znanih veliko mehanizmov, s katerimi bi vitamin D lahko povečal odpornost proti okužbi in ublažil potek bolezni,« je povedala prof. dr. Pfeiferjeva.

Prepoznajte pomanjkanje vitamina D

Najpogostejši znaki in simptomi pomanjkanja so tako splošni, da jih pogosto spregledamo ali pa jih ne pripisujemo pomanjkanju vitamina D. Gre za »tihe« simptome, ki lahko vodijo do vedno večjih in resnejših težav oziroma bolezni. Običajno se kažejo na različne načine. »Zmerno pomanjkanje vitamina D ne povzroča hujših ali značilnih težav. Ljudje lahko zaznavajo kronično utrujenost, včasih neznačilne kronične bolečine v mišicah, pozimi so manj odporni proti akutnim okužbam dihal, predvsem virusnim, starejši imajo lahko manjšo mineralno kostno gostoto, pogosteje padajo. Verjetno tudi pogosteje zbolijo za rakom,« je dodala prof. dr. Pfeiferjeva. »Glede na velik delež prebivalstva s pomanjkanjem in hudim pomanjkanjem vitamina D bi morala vitamin D pozimi jemati večina prebivalcev Slovenije.« O zdravilu je povedala: »Neaktivna oblika vitamina D, ki je v večini pripravkov za nadomeščanje, je varna. Vitamin D je enostavno jemati. Ima široko terapevtsko okno, kar pomeni, da se je z njim težko 'zastrupiti', tudi če jemljemo velike odmerke. Priporočeni odmerek je 1000 ME na dan.«

S tem se strinja tudi mag. Nina Pisk, mag. farm., specialistka klinične farmacije iz Gorenjskih lekarn, ki v zadnjem času opaža povečano povpraševanje po vitaminu D: »V lekarni izdelke z vitaminom D še vedno najpogosteje izdamo kot zdravila, ki jih zdravnik predpiše na recept za zdravljenje osteoporoze, preprečevanje rahitisa pri otrocih, tudi za preprečevanje pomanjkanja vitamina D pri otrocih in ob povečanih potrebah. Za samozdravljenje z vitaminom D se ljudje morda bolj odločajo v zadnjem času, odkar so znani podatki o vplivu tega vitamina na razvoj okužb, tudi s covidom-19. Izdelke kupijo tudi, da bi preprečili pomanjkanje vitamina D, ker so zaradi načina življenja manj izpostavljeni sončnim žarkom, ko pa so na soncu, uporabljajo izdelke z visokim zaščitnim faktorjem.«

Kupcem svetuje, naj bodo pri nakupu izdelkov čim bolj kritični in racionalni: »Pomembno je vedeti, da niso vsi izdelki v obliki tablet, kapsul, sirupov ... zdravila. /…/ Zdravila so izdelana v skladu z dobro proizvodno prakso, ki velja za farmacevtsko industrijo in je pod ustreznim nadzorom kakovosti in vsebnosti zdravilnih učinkovin. Poleg tega imajo v navodilu za uporabo in na ovojnini verodostojne informacije o učinkovitosti in opozorilih. /… / Svetujem kupovanje registriranih zdravil in nakup izdelkov v lekarni.«

4 DEJSTVA O VITAMINU D, KI JIH JE DOBRO POZNATI

1. NISO VSI VITAMINI D ENAKI. POZNATE RAZLIKE?

Vitamin D je v zadnjem desetletju ena od najbolj vročih tem v raziskovalnem in kliničnem okolju in tudi v vsakdanjem življenju. Pri normalnem delovanju človeškega telesa in ohranjanju našega telesnega in duševnega zdravja ima namreč veliko vlog.

Vitamin D spada v skupino v maščobi topnih vitaminov. Poznamo dve glavni obliki: vitamin D₂ (ergokalciferol, rastlinskega izvora) in vitamin D₃ (holekalciferol). Vitamin D₃ strokovnjaki delimo glede na vir – eksogeni je živalskega izvora, endogeni pa pod vplivom UVB-žarkov nastaja v koži. (1)

2. VITAMIN D SE SHRANJUJE V MAŠČOBNEM TKIVU IN SKELETNEM MIŠIČEVJU.

Vitamin D₃, ki v koži nastane pod vplivom sončne svetlobe, ter vitamina D₃ in D₂, ki ju zaužijemo s hrano oziroma izdelki, ki vsebujejo vitamin D (zdravila na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila), potujejo do jeter. Tam se ob prisotnosti encimov pretvorijo v obliko, v kateri se shranjujejo v maščobnem tkivu in skeletnem mišičevju. V aktivno obliko (1,25-dihidroksi vitamin D) se ob prisotnosti dodatnega encima pretvorijo, ko organizem to potrebuje.

3. VITAMIN D IMA VELIKO VLOG.

Vitamin D je prohormon in je vključen v številne procese v telesu. Uravnava absorpcijo kalcija in fosforja iz prebavil, s čimer pri otrocih in odraslih posredno vpliva na zdravje kosti in zob. Preprečuje razvoj rahitisa pri otrocih in pojav osteoporoze pri odraslih. Ugodno vpliva na živčno-mišične funkcije in vnetja ter uravnava izražanje številnih genov. Raziskave so pokazale, da uravnava tudi izločanje obščitničnih hormonov, spodbuja delovanje trebušne slinavke (nastajanje inzulina), ugodno vpliva na delovanje srca, sodeluje pri različnih imunskih odzivih, preprečuje nastanek astme in alergije ter zavira razvoj rakavih celic (zlasti raka debelega črevesja). Dokazano zmanjšuje tudi umrljivost pri starejših ženskah.

4. S PREHRANO LAHKO IZBOLJŠAMO ABSORPCIJO VITAMINA D.

Živila živalskega in rastlinskega izvora vsebujejo razmeroma majhne količine vitamina D, zato so nekatera obogatena z njim (mleko, mlečne formule, žita za zajtrk, margarine, rastlinski napitki ipd.). Manjše količine vsebujejo živila živalskega izvora, na primer ribje olje, losos, sardine, jetra, jajca in mleko. Vitamin D₃ v teh živilih ima nekoliko boljšo biološko razpoložljivost kot vitamin D₂ iz rastlin. Vitamin D lahko telesu zagotovimo tudi z izdelki v obliki kapsul ali tablet. Absorpcija se poveča za 50 %, če jih jemljemo ob obroku. Z zdravo in uravnoteženo prehrano sicer ne moremo pokriti vseh potreb po vitaminu D, lahko pa pokrijemo praktično vse potrebe po ostalih hranilih, ki so prav tako pomembna za ohranjanje našega telesnega in duševnega zdravja. Hkrati moramo poskrbeti za zadostno in ustrezno hidriranost, svetuje se predvsem pitje vode ali nesladkanih čajev.

1. Vitamin D je edini vitamin, ki ga organizem pod vplivom sončnih žarkov lahko sintetizira sam.

PRAVOČASNO PREPOZNAJTE ZNAKE POMANJKANJA VITAMINA D

POMANJKANJE VITAMINA D JE PRISOTNO PRI 60 DO 80 % LJUDI

Znanstveniki so ugotovili, da pomanjkanje vitamina D ne vpliva negativno le na človekove kosti (zmanjšanje kostne gostote, večje tveganje za zlome), temveč posredno povzroča razvoj in napredovanje številnih civilizacijskih bolezni, vključno z boleznimi srca in žilja, sladkorno boleznijo tipa 2, avtoimunskimi boleznimi (astmo, revmatoidnim artritisom, sladkorno boleznijo tipa 1, multiplo sklerozo) in rakom. Poslabša lahko tesnobnost in depresijo ter neugodno vpliva na razvoj različnih nevroloških stanj (avtizem, možgansko kap, shizofrenijo, Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen). Pomanjkanje vitamina D je postalo globalni problem. V Evropi ocenjujejo, da je prisotno pri 60 do 80 % prebivalstva. O nezadostni preskrbi z vitaminom D in o njegovem pomanjkanju govorimo, ko je koncentracija serumskega vitamina D manjša od 75 nmol/l (30 µg/l).

POZNATE 3 SKUPINE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA POMANJKANJE VITAMINA D?

Pomanjkanje vitamina D je predvsem zaradi sodobnega načina življenja čedalje bolj razširjeno. Dejavnike tveganja lahko strnemo v tri skupine.

• Geografski dejavniki: lega nad 40° zemljepisne širine, zimski letni čas, ko se dan močno skrajša (od konca septembra do konca maja)
• Socialno-kulturni dejavniki: delo in življenje v zaprtih prostorih, uporaba senčnikov, pokrival, pokritost zaradi kulturnih ali verskih razlogov, zadrževanje v senci, uporaba sredstev za sončenje z zaščitnim faktorjem 8 ali več, veganska prehrana
• Fiziološki dejavniki: temna polt, starost, nosečnost in dojenje, debelost, sindrom malabsorpcije maščob (npr. cistična fibroza), kronične ledvične, jetrne in črevesne bolezni, okrnjena presnova vitamina D (redke dedne oblike rahitisa), jemanje nekaterih zdravil (antiepileptiki, uspavala)

KAKO PREPOZNATE POMANJKANJE VITAMINA D?

Pri najmlajših so prvi znaki mišični krči, ki so posledica majhne koncentracije kalcija v organizmu. Dolgotrajno pomanjkanje vodi do rahitisa, zakasnele ali nizke rasti otroka in slabšega razvoja zob. Pojavijo se bolečine v mišicah, zmanjšata se mišična napetost in imunska odpornost.

Pri odraslih pride do mišične oslabelosti in zmehčanja oziroma demineralizacije kosti, kar lahko vodi do spontanih zlomov. S starostjo se zmanjšuje absorpcija vitamina D iz prebavil in njegova tvorba v koži pod vplivom UVB-žarkov. Slaba preskrba z vitaminom D vodi do osteoporoze v starosti, zaradi česar pogosto pride do zlomov kolkov.

Pomanjkanje vitamina D med nosečnostjo povezujejo s povečanim tveganjem za preeklampsijo, nosečniško sladkorno boleznijo, prezgodnjim porodom, majhno telesno maso novorojenčka in celo za zgodnji rahitis.

KDAJ JE V TELESU VITAMINA D DOVOLJ IN KDAJ PREVEČ?

POSKRBITE ZA ZADOSTNO IZPOSTAVLJENOST SONCU, A NE PRETIRAVAJTE

Spomladi in poleti je glavni vir vitamina D zadostna izpostavljenost soncu (ultravijolično valovanje B, UVB), ki omogoča endogeno sintezo vitamina D v koži. Ocenjujejo, da je že 15-minutna izpostavljenost soncu na dan dovolj, seveda če smo v kratkih hlačah in kratkih rokavih. Presežni vitamin D se pretvori v neaktivno obliko, ki se skladišči v telesu (v maščobnem tkivu, skeletnem mišičevju).

To pomeni, da se raven aktivnega vitamina D v telesu tudi pri čezmernem sončenju ne zviša toliko, da bi bil lahko nevaren. Poveča pa se tveganje za dolgotrajne poškodbe kože, zaradi katerih se lahko razvije kožni rak. Da bi to preprečili, je priporočljivo, da odrasli in otroci uporabljamo sredstva za sončenje, a ne z najvišjim zaščitnim faktorjem.

Jeseni in pozimi je v Sloveniji endogena sinteza vitamina D močno oslabljena, zaradi česar je z njim zadostno preskrbljenih le približno 20 % prebivalcev. Od oktobra do aprila moramo zato še toliko bolj skrbeti za vnos z izdelki, ki vsebujejo vitamin D (zdravila na recept ali brez recepta, prehranska dopolnila). Vnos s hrano je zanemarljiv.

PRIPOROČENI DNEVNI ODMERKI VITAMINA D

V razpredelnici so navedeni dnevni odmerki vitamina D, ki naj bi jih zaužili, ko ni mogoča tvorba dovolj velike količine vitamina D.

1 µg vitamina D = 40 ME
* Vsem dojenčkom od konca 1. tedna življenja do dopolnjenega 1. leta življenja se priporoča vsakodnevno dodajanje vitamina D.
** Dodajanje vitamina D se svetuje predvsem od oktobra do aprila.
ME – mednarodne enote

SE LAHKO Z VITAMINOM D ZASTRUPITE?

Neaktivna oblika vitamina D, kamor spada vitamin D3, je varna. Ima široko terapevtsko okno, kar pomeni, da se je z njim težko »zastrupiti«, tudi če jemljemo velike odmerke. Priporočeni odmerki so 1000 ME na dan.